»Parade ponosa so bistveno več kot le opomnik na boj za pravice skupnosti LGBTIQ+. Opozarjajo, da v današnji družbi še vedno ostajajo skupine in posamezniki, ki jih družba potiska na rob, in da moramo v boju za resnično enakopravnost v družbi prehoditi še nekaj poti.«

»To je tako, kot če greš na koncert metalglasbe. Si v družbi ljudi, ki so ti v nekem pogledu blizu, te razumejo, skratka si del neke skupnosti.«

»Sama sem se dolgo spraševala o smiselnosti take povorke, saj ne vem, zakaj bi bil nekdo ponosen na to, kar je. Pač si to, kar si. Ampak potem sem lani prišla sem in ugotovila, da je vendarle to neki prostor, kjer se ljudje lahko sprostijo v družbi ljudi, ki razmišljajo ali čutijo podobno.«

»Kot vsako leto, se tudi leto borimo za naše pravice, a tokrat je še toliko bolj pomembno, da ohranimo, kar že imamo, saj v družbi opažamo porast sovraštva in nazadovanje v tem, kar smo že dosegli.«

»Povečan sovražni govor, večje napetosti v družbi, krčenje pravic in retorika v medijih jih namreč po njenem mnenju nesorazmerno bolj bremenijo in vodijo do 'manjšinskega stresa'.«

»Sama osebno sem prvič po osmih letih zaradi varnosti pri sebi odstranila vse mavrične stvari, kar sem svetovala tudi drugim udeležencem, da naj se držijo v skupinah in odstranijo mavrične stvari, ko zapustijo paradni prostor.«

»Mesec ponosa je zato tradicionalni praznik splošne družbene solidarnosti.«

»Danes smo lahko ponosni na pot, ki smo jo prehodili od leta 2001.«

»Pravijo, da je istospolna usmerjenost proti Bogu in da bomo goreli v peklu. Tolikokrat sem slišala ta stavek. Toda Bog nas je ustvaril v ljubezni. Pomembno je, da ljubimo, in ne, koga ljubimo.«